EN / SLO

Robin Parmar

1963, Ireland / Canada

Robin Parmar is a composer, sound artist, poet, and researcher. In 2005 he represented Ireland at the Hammer & Tongue International Slam Competition (Oxford, UK). That same year he co-edited the anthology Microphone On (White House Press), the largest collection of new poetry in Ireland. He was an invited guest at the Brighton Poetry & Book Festival 2005 (University of Brighton, UK). The publication of his book Tragedy of the Sun And Stars (Stolen Mirror 2011) led to a special reading at the Hunt
Museum, Limerick. In 2012 he was an invited guest at the Mladé Rime Poetry Festival in Ljubljana, Slovenia. Robin is currently a member of the committee for the Cuisle Limerick International Poetry Festival. His work explores scientific discourse, the specificity of place, and mythologies old and new. He is currently fusing film, sitespecific poetry, and field recordings into filmpoems; the first will première in 2013.

Kraška pesem / Karst poem:

Abîme, a film poem by Robin Parmar

Abîme
Robin Parmar

Everything returns to pitch – compacted,
sedimentary, becoming earth.
In the Cemetery Of The Fearless Dead,
bodies below soil power electric lights.
Red bulbs flicker in the milky night.

Steps away, what once were beech
cast oblique shadow into abyss,
karst down to delicious depths.
Where the rapids sink and disappear,
pit explorers fathomed
dissolution, groove, and channel –
their bodies rendered insignificant
by the chamber of Martelova.

Tourists are lost at Cerkverik bridge.
On slick stone they slip into reverie.
I grip the railing tight – gravity's will fights my own.
Hanging on to shards of language, I descend
below water level, past 1965.

Asleep on the surface, our dreams are vivid.
The ticking of the field metronome
is a limestone drip that builds structure
in the skull.
And should we tumble out of the Reka bed,
it's a long way down,
past precipice and disjunction
to where opal worms play
and small fish nibble our feet.

Water sculpts porous mind.
Each morning, on awakening,
my mouth shelters a small quantity of mineral bitters.
Night thoughts leach, unbidden,
from still pools, hidden.

Škocjan, Slovenia, September 2013

 

***

English:
A field in Bengal

Brother and sister push through the grass
that feathers the way
to the electrical towers.
Their unbound steps inscribe the dirt
with the joy of youth.
Flowers of the kaash float above their heads.
At the foot of the pylon, the air stirs thick
with an insect buzz.
Massive currents flow overhead
from whence to where.
Energy spits and hisses into the golden sky.
The girl places her ear against
the sun-baked metal struts of the tower,
black eyes widening.
Her young brother wanders and chews on cane.
But she listens in fascination
to sounds pulled down from heaven.
Her thoughts meet the vibrations half-way.


Po slovensky:
Bengálske pole

Brat a sestra sa predierajú trávou
ktorá vystieľa cestu
k elektrickým vežiam.
Ich uvoľnené kroky vpisujú do prachu
radosť mladosti.
Kvitnúca tráva sa im vznáša nad hlavou.

Pri spodku pylónu sa hýbe vzduch hustý
od bzučania hmyzu.
Obrovské prúdy plynú nad hlavou
odkiaľsi niekam.
Energia zaprská a zasyčí do zlatej oblohy.

Dievča si priloží ucho na
slnkom rozpálené kovové podpery veže,
a oči sa jej naširoko roztvoria
Jej mladší brat sa len tak túla a žuje trstinu.
Ale ona fascinovane načúva
zvukom stiahnutým z neba.

Jej myšlienky sa na polceste stretnú s chvením.

Preložila Miroslava Gavurová

 

V slovenščini:
Polje v Bengaliji

Brat in sestra brodita po travi
ki pot prekriva s perjem
proti električnemu stolpu.
Njuni lahkotni koraki odtisnejo v umazanijo
mladostno veselje.
Nad glavo jima pozvanjajo cvetovi kaaša.

Ob vznožju stebra se zrak na gosto meša
z brenčanjem žuželk.
Visoko nad njima ogromni tokovi tečejo
od koder proti kam.
Elektrika pljuva in sika v zlato nebo.

Dekle položi uho na s soncem obsijan
prečnik na stolpu,
črne oči se ji razširijo.
Njen mladi brat se sprašuje in žveči trs.
Toda ona očarana prisluškuje
zvokom, ki se spuščajo iz nebes.

Njene misli se brenčanjem srečajo na pol poti.

Prevedel Iztok Osojnik



English:
Tinnitus

When you speak
I focus my attention
on the minute bones vibrating
inside my head.
Malleus, incus, stapes:
they grow like coral
in the salted sea.
I can hear the waves crashing
on the tympanic membrane.
Every ninth one
that little bit louder.
A tiny fish swims
the semicircular canals,
ray-finned and spined,
bedecked in cryptic colours.
It sings when it finds the right note.



V slovenščini:
Tinitus -  Zvenenje

Ko govoriš
se osredotočim
na koščice, ki se tresejo
v moji glavi.
Kladivce, nakovalce, stremence
rastejo kakor korale
v slanem morju.

Lahko poslušam valove, ki udarjajo
na opno bobniča.
vsakega devetega
malce glasnejšega.

Drobna ribica plava
po polkrožnih kanalčkih,
kakor skat in zasukana,
pokrita z nejasnimi barvami.

Zapoje, ko zadene na pravi ton

Prevedel Iztok Osojnik



Tinitus

Kadar govoriš,
usmerim pozornost
na vibracije najdrobnejših kosti
v svoji glavi.
Kladivce, nakovalce, stremence:
razraščajo se kot korale
v soljenem morju.

Slišim valove, kako se
lomijo na bobniču.
Vsak deveti
samo majčkeno glasnejši.

Po polkrožnih kanalih
plava ribica
skrivnostnih barv
z žarkastimi plavutmi in bodicami.

Ko najde pravo noto, zapoje.

Prevedel Andrej Hočevar



Tinnitus – zvenenje

Ko govoriš,
se osredotočim
na minuto, ko kosti
vibrirajo v moji glavi.
Kladivce, nakovalce, stremence:
dvigajo se kot korale
v nasoljenem morju.

Slišim treskanje valov
ob membrane bobniča
Vsak deveti
je tako malo glasnejši

Drobna riba plava
polkrožne kanale,
žarečih plavuti  in bodičasta,
okrašena v skrivne barve.

Poje, ko najde pravi ton.

Prevedla Kristina Hočevar



English:
Spring

The spiders sleep in the door jambs
resting their spinnerets.
Their webs, resilient as promises,
net for our hopes
seasons yet to come.



V slovenščini:
Pomlad

Na vratnem podboju spijo pajki,
njihove male tkalnice počivajo.

Njihove kot obljube prožne mreže
prežijo na naše upe
na čase, ki šele pridejo

Jutro v kitajski četrti

Zjutraj stopam po kitajski četrti.
Prodajalci na ulicah razmeščajo
pladnje s sveže pripravljenim tofujem.

Moj izdih zamegli korake.
Za kašastimi okni visijo lepljive race.

V mojih slušalkah Scott Walker poje o diktatorjih
O Causescuju, Miloševiću in Mussoliniju.

S kovinskih kavljev kaplja mokrota
na kuhan riž.

Prevedel Iztok Osojnik



English:
Chinatown morning

I walk through the Chinatown morning
as vendors unload trays
of steaming tofu in the streets.
My expiration fogs the way.
Duck hangs sticky behind pasted windows.
Scott Walker sings of dictators in my headphones:
Ceausescu, Miloševic, Mussolini.
Meat hooks drip their moisture
onto the boiling rice.


Po slovensky:
Ráno v čínskej štvrti

Prechádzam ránom v čínskej štvrti
kým obchodníci na uliciach
vybaľujú podnosy s pariacim sa tofu.

Môj výdych zahmlieva cestu.
Za zamazanými oknami visí lepkavá kačka.

Scott Walker mi do slúchadiel spieva o diktátoroch:
Ceausescu, Miloševic, Mussolini.

Z mäsa na hákoch kvapká šťava
do vriacej ryže.

Preložila Miroslava Gavurová

 

English:
Siren

Tell me again about the storms
that cast sailors to your shore,
ten pound heavier now, in salt,
than they were when they set out.
Home knits bind like sea greens
'round coral limbs.
By their weave they'll be known
once tide has smoothed flesh from bone.
When fish have eaten the sweetest meats
from eye and ear and marrow
then wives will claim back their own.
Tell me again about your eyes,
the moon within that pulls with tides
mortals from their safe beds.
Their insides itch with longing
for timeless journeys on endless seas.
There lobsters play in kelp
and fields of cod still school,
untouched by our rapacity.
Tell me how I came to be
one verse away from the edge of this world.
So close I can touch the wrinkle
where this domain folds into the next.
Here all sound is sucked into octopus void,
that inky deep composers fear.
No shout will do, for open mouths
find only brine as comfort.
So tell me how it happened
and I will not even hear.


Po slovensky:
Siréna

Porozprávaj mi znovu o búrkach,
ktoré vyvrhli námorníkov na tvoj breh
v soli a o desať libier ťažších
než vtedy, keď sa vydali na cestu.
Očká pleteného svetra sú prepletené ako morská tráva
okolo koralových konárov.

Po tejto tkanine ich spoznajú
keď príliv oberie telo od kosti.
Keď ryby zjedia najsladšie mäso
z oka a ucha a kostnú dreň,
vtedy sa manželky budú domáhať toho, čo im patrí.

Porozprávaj mi znovu o svojich očiach,
o mesiaci v nich, ktorý s prílivom ťahá
smrteľníkov z bezpečia ich postele.
Vnútri ich svrbí túžba
po nekonečnej ceste na nekonečných moriach.
Homáre sa tam hrajú v chaluhách 
a húfy tresiek plávajú ešte
nedotknuté našou nenásytnosťou.

Porozprávaj mi, ako som sa ocitol
na jeden verš od okraja sveta.
Tak blízko, že sa viem dotknúť záhybu
kde sa toto kráľovstvo prelína do ďalšieho.
Všetok zvuk je tu vtiahnutý do oblaku ničoty po chobotnici
tej atramentovej hĺbky, ktorej sa skladatelia boja
Nebude stačiť len volanie, lebo otvorené ústa nájdu
ako útechu len slanú vodu. 

Tak mi povedz, ako sa to stalo,
a ja to ani nezačujem.

Preložila Miroslava Gavurová

 

V slovenščini:
Morska deklica

Spet mi pripoveduj o viharjih,
ki so na tvojo obalo naplavili mornarje
v soli za pet kilogramov težje,
kot so bili, ko so izpluli na potovanje.
Doma napletene zanke valovijo kot zeleni morski odtenki
okrog koralnih okončin.

Prepoznali jih bodo po tkanju,
ko plima zbusi meso s kosti.
Ko ribe pogrizejo najbolj sladko meso
iz oči in ušes in kostnega mozga,
bodo njihove žene hotele nazaj, kar jim pripada.

Še enkrat povej o svojih očeh,
o mesečini v njih, ki ob plimi preganja
smrtnike iz njihovih varnih ležišč.
V notranjosti jih razjeda hrepenenje
po brezčasnih potovanjih čez brezmejna morja.
Med velikimi rjavimi algami plešejo jastogi
in trske še plavajo v vlakih
ne da bi jih plenila naša zverinska čud.

Povej, kako je prišlo do tega, da sem se
z verzom približal robu tega sveta.
tako blizu, da se lahko dotaknem gube,
kjer se to območje prepogne v naslednjega.
Tu zvoke posesa v praznino hobotnic,
v globoko črnilo, ki straši skladatelje.
Noben krik ne pomaga, kajti odprta usta
zapre zgolj slana voda.

Torej povej, kako je prišlo do tega
in tega niti slišal ne bom.

Prevedel Iztok Osojnik



Suomi:
Seireeni

Kerro minulle taas myrskyistä
jotka heittivät merimiehiä rannoillesi,
kymmenen paunaa painavampina – ja suolan peitossa
kuin he silloin olivat kun lähtivät.
Kotikutoiset villapaidat kietoutuvat
kuin merikasvit koralliraajojen päälle.

Punoksestaan heidät tullaan tuntemaan
kun vuorovesi on silottanut lihan luusta.
Kun kalat ovat syöneet makeimmat lihat
silmästä ja korvasta ja luuytimestä
ottavat vaimot omansa takaisin.

Kerro minulle taas silmistäsi,
kuusta niissä joka vuorovetten myötä
nostaa kuolevaisia turvallisista vuoteistaan.
Heidän sisuksensa kihelmöivät kaivaten
ajattomille matkoille, päättymättömille merille
sinne missä hummerit leikkivät levässä
ja turskajoukot yhä parveilevat
ahneudeltamme piilossa.

Kerro miten saavuin tänne,
säkeen päähän tämän maailman reunalta.  
Niin lähelle, että saatoin koskea poimua
jossa tämä alue laskostuu seuraavaksi.
Täällä kaikki ääni imaistaan mustekalatyhjiöön,
musteiseen säveltäjien pelkäämään syvyyteen.
Mikään huuto ei auta, sillä avoimet suut
saavat suolavettä vain lohdukseen.

Joten kerro minulle, miten kaikki kävi
enkä sanojasi edes kuule.

Suomennos Marianna Kurtto



English:
The way Of The owl

owls on their nocturnal flights
follow sonar courses
precisely tracked from roof to tree
like 747s on fly-by-wire
approaching the runway
control room guided
and blind
under the moon
white snow looks white
in the black of night
the trails of hare and shrew
invisible
but triangulations made by
trapezoid ears, pivoting
capture the sound of small
paws on grains of crystal
holds it close, folds it inside
circular canals of audition
copied and magnified
like reverberation in a hall of glistening stone
the owls on their nocturnal flights
air traffic controllers embedded
in their cave skulls
howl in silence
from roof to tree
and tree to snow
white snow in the moonlight
hidden sounds in their heads
and bright red blood
on worn claws



V slovenščini:
Po sovje

sove v svojih nočnih letih
z zvokom izsledijo strogo določene
poti od strehe k drevesu
kot elektronsko vodene 747-ke
med približevanjem pristajalni stezi
usmerjane iz kontrolne sobe
in slepe

izpod meseca
je bel sneg videti bel
v črnini noči
so sledi zajcev in rovk
nevidne

toda triangulacije njihovih
vrtljivih trapezoidnih ušes
ujamejo zvok drobnih
tačk na kristalnih zrnih
podržijo ga blizu, pregibajo
v notranjosti krožnih kanalov sluha
podvojeni in ojačani
kot odmev v lesketajoči se kamniti dvorani

sove v svojih nočnih letih
nadzorniki zračnega prometa vsajeni
v jame njihovih lobanj
javkajo v tišini
od strehe do drevesa
in od drevesa do snega

bel sneg v mesečini
skriti zvoki v njihovih glavah
sij rdeče krvi
na oguljenih krempljih

Prevedel Andrej Hočevar



V slovenščini:
Sovin način

sove na nočnih poletih
sledijo žarkom sonarjev
natančno jim sledijo od strehe do drevesa
kakor jumbo jet, ki ga vodi avtomatični pilot
med spuščanjem proti pristajalni stezi
voden iz nadzornega stolpa
in slep

v mesečini
je bel sneg bel
v temnih nočeh
so sledovi zajcev in rovk
nevidni

toda triangularna meritev
vrtečih trapezoidnih ušes
polovi zvok krempeljcev
na kristalnih zrnih,
tesno mu sledi, ga ukrivi v
ovalnih hodnikih posluha
razmnoženega, ojačanega
odboj v dvorani lesketajočega kamna

sove na nočnih poletih
nadzorniki zračnega prometa
v votlini njihovih lobanj
kričijo v tišini
s strehe na drevo
in z drevesa v sneg

bel sneg na mesečini
skriti zvoki v njihovih glavah
in svetla rdeča kri
na njihovih obrušenih krempljih

Prevedel Iztok Osojnik

Literary association IA

The 11th Golden Boat Poetry Translation Workshop 2013

THE 11th GOLDEN BOAT 2013 INTERNATIONAL POETRY TRANSLATING WORKSHOP IN ŠKOCJAN ON THE KARST, SLOVENIA

IN MEDIA

Abîme - a film poem by Robin Parmar (recorded in Škocjan, Slovenia)

Abîme from Robin Parmar on Vimeo.

 

PROGRAM

Sunday, 1 September - arrivals
19:00 – Welcome dinner

Monday, 2 September
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
15:00 – Public conference
19:00 – Dinner

Tuesday, 3 September
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
14:30 – Excursion (Škocjan caves)
19:00 – Dinner

Wednesday, 4 September
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
15:00 – Walking excursion
19:00 – Dinner

Thursday, 5September
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
18:30 – Dinner
20:00 – The Golden Boat reading Škocjan

Friday, 6 September
9:30 – departure for Ljubljana
11:00 - The Golden Boat Reading at the Trubar Literary House in Ljubljana
12:30 – Lunch
17:00 – Departure for Ljubljana
20:00 – dinner

Saturday, 7September
9:30 – Session on translating poetry
13:00 – Lunch
15:00 – Excursion to Tomaj
20:00 – Farewell Dinner

Sunday, 8 September
Departure after breakfast

The 11th Golden Boat international poetry translating workshop (www.ia-zlaticoln.org) will take place in Slovenia in the small Karst village of Škocjan, the site of one of the world’s most spectacular caves (www.park-skocjanske-jame.si/eng/). It will commence on Sunday evening of 1 September and formally conclude on Sunday morning of the 8 September 2013 (See the program bellow). There will be 16 participants (poets/translators) from 8 different countries (USA, England, Ireland, Finland, Montenegro, Slovakia, Poland, and Slovenia).

Participants: Iztok Osojnik – coordinator, Andrej Hočevar, Alenka Jovanovski, Dejan Koban, Tatjana Jamnik, Kristina Hočevar (Slovenia), Fiona Sampson (England), Marianna Kurtto (Finland), Andrea Brady (USA-England), Robin Palmar (Ireland), Dinko Telećan (Montenegro), Maciej Melecki (Poland), Jan and Miroslava Gavura (Slovakia).

Zlati Čoln 2010