EN / SLO

Srečko Kosovel

Srečko Kosovel (1904-1926) – a Slovenian poet, essayist and journalist, one of Slovenia's most prominent artists of the twentieth century. He studied Slavic and Romance Philology as well as Philosophy at the University of Ljubljana. His works were published in numerous magazines and recited at literary gatherings. He died from meningitis at age of 22, before he could publish his debut poetry collection of Zlati čoln (The Golden Boat). Most of his work was published posthumously, the most innovative texts (the so-called konses and integrals) were not published before 1967 by editor Anton Ocvirk. Kosovel’s avant-garde poetry with elements of Constructivism, Dadaism, Futurism, and Surrealism has had a big impact on contemporary Slovenian art, while his wish that humanity regains its rank of the highest value makes him relevant even in our times.

 

V slovenščini:
Veter

Veter se je ustavil pred vrati;
Prazno, tiho: vse že spi.
Samo veter ne more spati
opolnoči.

Samo črna cipresa šumi še,
na belem kamnu angel kleči;
v polsvetlobo temnijo hiše
sredi kraške vasi.

Tiho vse: med življenjem in smrtjo
edino drevo še na gmajni šumi;
po cesti nekdo gre z dušo potrto,
kakor da v onstran strmijo oči.


English:
The Wind

The wind stops at the door;
All is silent, empty: all asleep.
Only the wind cannot
sleep at midnight.
 
Only a black cypress stirs,
on a white stone an angel on its knees;
in the calcium light of the Karst village
houses fade away.

Such silence: between life and death
only one tree in the woods stirs;
along the road some broken soul wanders,
his eyes staring beyond.

Translated by Barbara Siegel Carlson and Ana Jelnikar

(Prvič izšlo v The Literary Review, ZDA, 2006/ First published in The Literary Review, USA, 2006)


Suomi:
Tuuli

Tuuli pysähtyy ovelle,
kaikki on hiljaista. Kaikki on tyhjää,

nukkuvaa. Vain tuuli ei voi
nukkua keskiyöllä.

Vain musta sypressi kuiskaa,
valkoisella kivellä enkeli on polvillaan.

Karstin kylän kalsiumvalossa
talot haihtuvat pois.

Mikä hiljaisuus…katso, elämän
ja kuoleman puristuksessa
vain yksi metsän puu valittaa.

Pitkin tietä yksi murtunut sielu vaeltaa.
Ja hänen silmänsä katsovat tuntemattomaan.

Suomennos Jouni Inkala

(Prevod je izšel v literarni reviji Združenja finskih pisateljev Kirjailija, Finska, marec 2007/ Translation was published in Kirjailija, the literary magazine of the Finnish Writers' Association, in March 2007)


Român:
Vîntul

Înaintea uşii se opreşte vîntul.
Linişte, gol, adormire.
Numai vîntul nu poate dormi
În miezul zilei.

Doar copacul negru foşneşte.
Pe un mormînt alb un înger îngenuncheat.
În lumina calcinată a satului Karst
Casele dispar.

Atîta linişte… Uite, între viaţă şi moarte
Doar un singur copac din pădure foşneşte.
De-a lungul drumului cineva rătăceşte cu inima lovită
Cu privirea pierdută spre dincolo.

Traduceri Simona Popescu


V slovenščini:
Vozil sem se

Vozil sem se z zlatim čolnom
po rdečih vodah večera
med drevjem
In travnatimi bregovi.
Vozil sem se
Jaz, zlati mornar ...

Toda prišel je vihar
in sonce je palo
s svojih višin
in kot da je zasijalo
vse drugo, manj zlato,
bolj jasno, bolj živo,
sem kot prerojen
stopil na breg.

Rdeči oblaki so se odtrgali
mi od srca,
videl sem jih,
sel za njimi
preko sveta.


English:
I Went for a Ride

I went for a ride in a golden boat
across the red waters of evening
all through the trees
and along the grassy shore.
I was rowing,
I, the golden boatman.

But a storm blew in
and the sun fell
from its height
as though everything else
less golden shone forth
more clearly, more alive,
I stepped ashore.

The red clouds tore
from my heart.
I saw them,
I followed them
across the world.

Translated by Ana Jelnikar and Barbara Siegel Carlson

(Prevod je izšel v literarni reviji Nimrod, ZDA, 2007/ Translation was published in literary magazine Nimrod, USA, 2007))


En français :
Je suis parti faire un tour

Je suis parti faire un tour sur un bateau doré
Fendant les eaux rouges du soir
Tout à travers les arbres
Et le long de la rive herbue.
Je ramai
Moi, batelier doré.

Mais l’orage souffla
Et le soleil tomba
De sa hauteur.
Comme si toute autre chose
Moins dorée, brillait dans le devant
Plus clairement, plus vivante,
Je pris pied sur la rive.

Les nuages rouges se déchirèrent
De mon cœur.
Je les vis,
Je les suivis,
À travers le monde.

Traduit par Christophe Lamiot Enos


Suomi:
Nousin kutainsen veneen selkään

Nousin kultaisen veneen selkään
Halki illan punaisten vesien
Lävitse puiden
Ja pitkin rannan ruovikon.
Minä soudin,
Minä, kultainen soutaja.

Mutta myrsky tuli väliin
Ja aurinko vajosi
Korkeuksistaan.
Ja jokin muu
Vähemmän kultainen, loisti esiin.
Selkeämmin elävämmin,
Minä astuin rantaan.

Punaiset pilvet
Repeytyivät sydämestäni
Minä näin ne,
Minä seurasin niitä
Halki maailman.

Suomennos Jouni Inkala

(Prevod je izšel v literarni reviji Združenja finskih pisateljev Kirjailija, Finska, marec 2007/ Translation was published in Kirjailija, the literary magazine of the Finnish Writers' Association, in March 2007)


Literary association IA

The 4th Golden Boat Poetry Translation Workshop 2006

Zlati Čoln 2010