EN / SLO

Andrea Brady

1974, ZDA/Velika Britanija

Andrea Brady se je rodila leta 1974 v Filadelfiji in od leta 1998 živi v Veliki Britaniji. Študirala je na univerzah Columbia in Cambridge, trenutno predava renesančno literaturo na univerzi Queen Mary v Londonu. Je direktorica Arhiva zdaj (Archive of the Now, www.archiveofthenow.org), digitalne knjižnice s posnetki pesnikov, ki berejo svoje pesmi, in sozaložnica Baroque Press. Njene pesniške knjige vključujejo Vacation of a Lifetime (2001, Počitnice življenja), Wildfire: A Verse Essay on Obscurity and Illumination (2010; Divji ogenj: verzni esej o mračnjaštvu in razsvetljenstvu), Mutability: scripts for infancy (2012; Spremenljivost: scenariji za otroštvo) in Cut from the Rushes (2013; Izsek iz grobega materiala). Zadnja pesniška zbirka, Dompteuese (Krotilka živali), je v tisku pri založbi BookThug (2013). Svoje pesmi je brala v Evropi, ZDA in Kanadi, prevedene pa so bile v španščino, francoščino in nemščino.

Škocjan poem / Pesem iz Škocjana:

In the Škocjan Voids

Apples hang low their fat hearts.
The lizard is an autonomous tongue
champ of crevices, arrow reacher
she brings to light
and then to shadow
                the false
                jewel fools
                gold
and ruby green, and emerald red

he grabs, he extends his legs in prayer.
He kneels and springs.  Abandon
            tourists
                trailing
                an underworld
of calcites massed to imperfection
pilloried in gothic vaults and too fast

they drive through vacancy sculpted
by lights and the red electricity
            of the dead
                void and
                imperm-
                anent
misplacing the orifices,
mistaking for humanity
what never bends into speech:

take the extension of the grass
hopper, kneading a plot rammed
into chopped sleepers, stag
horns on warring    tribes
            scarabs
squealing
infant bats and the zip alarms
its human food.

Turn on the light to keep
the sky warm and the moon made of wishes
in any language scratches
            on the infant
            face
and ankle move downward each day,
their fast health shows the direction

 

***

English:
INSOMNIAD 1: LLANTHONY, 22 December 2010
(from Mutability: Scripts for Infancy)

Striped wild with watching the hills
have no use for personality and make it
known. These are the engines
of continuance, the passion to wake
perpetually making a use of time: the stars
emptying to pasture, the radiant child
unappeasable in her needs, the husband
disapparl’d of neat counting. I cannot lie
still in my hunger for it, the future
as continuation of this absolute present,
or heave back down this heart
on its panic of flex. It’s too much wanting
when all hope is in process
of satisfying: so says the child,
unimpressed by the straight-lined air,
and as she cedes to sleep doubling
over on itself I am a slave to succession:
to inhabit the passing time without fear,
and so to lose it, to give over the night’s
vanguard formation in ice and sharply-
drawn reality, is the sickness revealed
only in the manic chalking of the forerunners.



V slovenščini:
Insomniada 1: Llanthony, 22. december 2010

Od opazovanja podivjano progasti hribi
ne potrebujejo osebnosti, kar dajejo
tudi jasno vedeti. To so motorji
obstanka, strast do prebujanja,
kako vedno znova izkoristiti svoj čas: zvezde
se praznijo na pašnike, otrok žari
v svojih nepotešljivih potrebah, mož
je slekel lično odelo preštevanja. Lačna
prihodnosti, nadaljevanja te brezpogojne
sedanjosti, ne morem ležati pri miru
ali tega splašenega srca zvleči nazaj
dol po togo napeti žici. Poželenje preveč
naraste, ko je vse upanje na poti
do potešitve: tako pravi otrok,
ki ga ravne črte zraka ne ganejo,
in ko se prepušča podvojenemu spancu,
položenemu čez samega sebe, me zasužnji nasledstvo:
brez strahu naseljevati mimobežni čas
in ga torej zapraviti, se predati nočni
predstraži, zbrani v ledu in ostro-
izrisani resničnosti, je bolehnost,
razkrita zgolj v krednih zaznamkih
poblaznelih zgodnjih znanilcev.

Prevedel Andrej Hočevar



English:
CRUDE
(from Wildfire: A Verse Essay on Obscurity and Illumination)

This is automatic fire.
This is automatic fire, a token ring

each extruder talking English to themselves.
The technology driven since 4 BCE
by carpooled naptha ‘you know
‘their backs which are dark   and evil-smelling
the dark night of the well anyway
we have always been like that
milking the fabled white worm of Punjab
stuffing the carburettor with chip fat
heavy and burning for it, the marshals
bowing deeply at the wells of Baku to the energy
and ideals upon which the Nation was founded.

Counterfeited gluttony as medical fire, oil of Persia
its lifeblood rid of hope and freedom
when explosions flash along the street like bunting.
Used as patching, to blacken insipid inks.  From it
we take our English word that overspill
coats the wings of seabirds and coughs
their little throats down, all the shores
make a circle for the broadcast.  Trade goods distilled
as liquid fire that runs into the thousands
of syllables of a world order duped by RepRap,

and runs the little heaters in poor homes.
I dried my curls before the soph hop,
came aspiring into the night perfumed like a pick-up;
and often woke to see it creeping under the door
as we lay dying, the wick gasping
for its dangerous life, my rayon pyjamas
flashing with static charges that blued
the petrochemical pale.  For which reason
avoid Vaseline, which is obscene, especially for lips,
and keep the window open all through winter.

In oils danger-close relate to fire,
which leaps upon it from anywhere as soon as it beholds it
and stuns the leg, and stuns
a girl in her nightgown in Haditha.
Gas flown overhead into safety as the wind
blows the drone away.  A lob would suffice
to bring the nature of this appetite in close,
what fine traces it ribbons
through the mezzanine, that dark wish
between two fronts.  On the home
front a pen of sparklers writes apocrypha
and recipes on the body of the state-
sponsored torture artist.  Fame
hides her in the fragrant rich
bosom of the Arabian mountains, but she
flies haughty through our own skies, untaxed
for the vapour which zips our joint intemperance
the ariel bombers, the cargo flights that cross
above the cradle of history become a sink.

I love what I hate
and can’t stop drinking,
shooing out the windows, pumping it
into my lap.  It fills life automatically
and makes that life an odometer.
You know that, it’s your mango, radio,
factoid in the siphon, but we are automatic
fire our reps with Nectar, and landscapes.



V slovenščini:
Surovina
(iz zbirke Ogenj v divjini: pesniški esej o nejasnosti in iluminaciji)

To je samodejni ogenj
To je samodejni ogenj, znak mreže

Vse  črpalke se med sabo pogovarjajo v angleščini.
Tehnologija, ki jo od 4 stoletja n. št. dalje poganja
naftalin iz mlak svetovnega prevoza, saj veš
'hrbti, temni in z nevarnim vonjem zla'
kakorkoli že, črna mrakobnost naftnega polja,
ampak, nikoli se nismo spremenili,
molzli smo legendarnega belega črva iz Punjaba
v uplinjače smo tlačili maščobo v kosih,
težki in zanjo pripravljeni izgoreti, veliki šefi
naftnih polj v Bakuju, globoko se klanjajoč energiji
in idealom, na katerih je zgrajena država

Zlagan pohlep, medicinski ogenj, rafinirana perzijska nafta,
kri življenja, breza upanja in svobode,
ko se kot zastave na paradi navzdol po ulici bliskajo eksplozije,
kot krpe ali počrnitev vodenega črnila. Tam
smo dobili besedo v angleščini, ki se zlije čez rob,
morskim pticam zlepi krila, zaduši njihova mala
grgrajoča grla, obalo spremeni v agonijo
televizijskih novic. Tržno blago, prečiščeno
v tekoči ogenj, ki se preliva v tisočere
besedne zloge in stavčni red, opeharjen z gps.

in po domovih revežev ogreva majhne gorilnike.
Posušila sem si lase, odšla na šolski ples,
razvneta stopila v noč, pretirano odišavljeno dekle, po katero pride fant;
velikokrat sem se zbujala, da bi videla ogenj pod vrati,
dva smrtnika v postelji, stenj, ki hlasta
po nevarnem življenju, pižama iz umetnih vlaken
je prasketala od statične elektrike v modrih odtenkih
petrokemične bledice. Ne uporabljaj
obscene vazeline, še posebej ne za ustnice,
in pozimi imej okno odprto.

V bližini nevarne nafte pazi na ogenj,
v trenutku jo objamejo plameni, če se ji približa
in ohromi noge, in ohromi negibno
dekle v spalni srajci v Hadithi
Grožnja zgoraj zaradi plina je prenehala, ko je veter odgnal
brezpilotno letalo. Dovolj bi bil visok strel,
da bi izzval naravo tega zla,
veter na nebu črte razpiha v trakove
mračnega pohlepa
med dvema bojnima linijama. Na fronti
doma pero z umetnim ognjem zapisuje apokrife
in recepte na kožo morilcev, ki
jih plačuje država. Laž slave
jih je postavila v dišeče, bogato
naročje arabskih gora, toda oni oholo
letijo nad našimi glavami, ne da bi jih obdavčili
za izpuhe na nebu, zadrgo naše skupne nezmernosti
gazele bombniki, prevozi bomb visoko nad
zibelko zgodovine, zbito v odtočni kanal

Ljubim, kar sovražim,
a ne morem nehati z njenim trošenjem,
obsojam jo z okna, a si jo črpam
v naročje. Avtomatično polni življenje
in ga spreminja v kilometrski števec
Saj dobro veš, je tvoj mango, radio,
faktoid v odtočni cevi, toda mi delujemo slepo;
Oživi naše predstave in slike z nektarjem, prav tako pokrajine

Prevedel Iztok Osojnik



Surova nafta
(iz zbirke Wildfire: A Verse Essay on Obscurity and Illumination)

To je avtomatski ogenj.
To je avtomatski ogenj, simbolni obroč.

Vsaka črpalna mašina se po angleško pogovarja sama s seboj.
Tehnologija, ki jo že vse od 4. st. pr. Kr. poganja
nafta iz sopotniške centrale, 'saj veš,
njihovi hrbti, ki so črni in zagatnega vonja'
skratka, temna noč pri vrtinah,
od nekdaj smo bili takšni,
mozli smo legendarnega črva iz Pandžaba,
nabasali olje za cvrtje v uplinjač
in izgorevali zanj, maršali
pri vrtinah v Bakuju so se ponižno klanjali energiji
in idealom za Narodov blagor.

V medicinski ogenj ponarejena pogoltnost, perzijska nafta,
njen življenjski sok pa oropan svobode in upanja,
in eksplozije na ulicah zablisnejo kakor praznične zastavice.
Seveda se jo uporablja tudi kot polnilo za intenziteto bledih črnil. Od tod
je vzeta naša slovenska beseda presežek, razlitje,
to je takrat, ko se nafta vpije v krila morskih ptičev, dokler jim od kašlja
ne raznese drobnega grla; in že se obale
razmaknejo v krog za TV-prenos. Potrošne dobrine, destilirane
v tekoči ogenj, naraščajo v tisoče,
v same zloge svetovnega reda, ki jih nategnil GPS,

kar poganja celo petrolejske pečke po revnih domovih.
Pred maturantskim plesom sem si sfenala kodre
in vsa pričakujoča odšla v noč, z vonjem po poltovornjaku;
pogosto sem se zbujala sredi hlapov, ki so se valili pod vrati,
ko legamo umirat, stenj hlasta
za svojim nevarnim življenjem,
in iskre statične elektrike na mojih sintetičnih pižamah
so petrokemično bledico obarvale modro. Prav zato
se izogibati vazelinu, ker je obscen, zlasti tisti za ustnice,
in pozimi imeti okna vseskozi odprta.

V primeru olja je »pozor-nevarnost« povezana z ognjem,
ki preskoči nanj od kjerkoli, kakor hitro ga uzre,
in omrtviči noge in omrtviči
dekle v spalni srajci v mestu Hadita.
Plin, ki se ga izstreli nad glavo, zagotovi varnost, ko val
upihne brezpilotno letalo. Z enim samim metom
nam narava tega hlepenja pride do živega,
a kakšne rahle sledi pušča, s trakovi okrašene,
ta temna želja, razpeta čez mezanin,
med dvoje fasad. Na domači
fronti pa pero ognjemetov zapisuje apokrife
in recepte na telo državno
subvencioniranega mojstra za mučenje. Slava
se skriva v opojno dišečem naročju hribovja Arabije,
a ošabno preletava naše nebo, za davkarijo nevidna
spušča meglo in kakor z zadrgo zapre našo skupno nezmernost,
medtem pa se bombniki v zraku križajo s tovornimi leti,
v višavah nad zibelko zgodovine, ki je postala sekret.

Ljubim jo, ki jo sovražim,
ne morem je nehati piti,
z njo streljati skozi okna, pustiti, da mi jo napumpajo
v trebuh. Ona ti avtomatsko napolni življenje
in ga pretvori v avtomobilski števec.
Saj veš, to je tvoj mango, tvoj radio,
faktoid v sifonu, ampak mi smo avtomatski
ogenj na naše prodajnike s karto Magna, to krajinarstvo

Prevedla Alenka Jovanovski



Suomi:
RAAKA(ÖLJY)

Tämä on konetulta.
Tämä on konetulta, merkkirengas

pumppulaitteet puhuvat kieltään itsekseen.
Teknologiaa jota on kuljetettu vuodesta 4 eaa
tätä kimppakyyditettyä naftaa, ”sinä tunnet
” heidän selkänsä jotka ovat synkkiä     ja ilkeänhajuisia
pimeä yö lähteellä, joka tapauksessa
tällaisia olemme olleet aina, lypsäneet
Punjabin tarunhohtoista valkoista matoa
täyttäneet kaasutinta paistinrasvalla
raskaina ja palavasti himoiten, marsalkat
ovat kumartaneet Bakun lähteillä syvään energialle
ja ihanteille, joiden varaan kansakunta on rakennettu.

Lääkintätulen varjolla naamioitua ahneutta, Persian öljyä
maan verta joka on erotettu toivosta & vapaudesta
kun räjähdykset välkkyvät kadunvartta lippuköynnöksen lailla.
Öljyllä paikataan, synkennetään valjua mustetta. Sanasta
öljy saamme sanan     öljyvuoto
peittää merilintujen siipiä, ne kakovat pieniä
kurkkujaan pitkin alas, kaikki rannat asettuvat rinkiin
lähetystä katsomaan. Kauppatavara tislataan
nestemäiseksi tuleksi joka kohoaa tuhansiksi
GPS:n harhauttaman maailmanjärjestyksen tavuiksi

ja pitää köyhien kotien lämmittimet käynnissä.
Ennen vanhojentansseja kuivasin kiharani,
saavuin suurin aikein iskunvaimentimin hajustettuun iltaan;
usein heräsin ja näin oven alta hiipivän höyryn
kun makasimme tehden kuolemaa, ja sydänlanka
huohotti pitääkseen vaarallisen henkensä, viskoosinen
pyjamani välkehti, sähkövaraus sai petrokemikaalin
kalpean sinertämään. Tästä syystä vältä
vaseliinia, se on kuvottavaa, etenkin huulilla
ja pidä ikkuna auki läpi talven.   

Öljyjen suhteen osumavaara liittyy tuleen
joka loikkaa mistä tahansa heti kun nafta näkee sen
ja lamauttaa jalan, ja lamauttaa
tytön Hadithassa yöpuku yllään.
Taivaalla lennätetään kaasua turvaan, tuuli
puhaltaa pommikoneen pois. Pienikin kaari riittäisi
tuomaan liki tämän ruokahalun luonteen,
kuinka hienoja jäämiä tuli jättää seinille
välikerroksen kohdalle, synkkään toiveeseen
joka leimahtaa kahden rintaman välillä. Koti
rintamalla tähtisädetikut kirjoittavat apokryfeja
ja reseptejä valtion sponsoroiman
kidutustaiteilijan kehoon. Arabiassa Fama
kätkeytyy rehevänä tuoksuvaan vuorten poveen
mutta koppavana hän lentää meidän taivaitamme, ei maksa veroa
höyrystä joka sinetöi yhteisen kohtuuttomuutemme
pommikoneet, rahtilennot jotka ylittävät
lavuaariksi muuttuneen historian kehdon.

Rakastan sitä mitä vihaan
enkä pysty lopettamaan juomista,
ammun ikkunoista, pumppaan
ainetta syliini. Koneen lailla se täyttää elämän
ja tekee siitä matkamittarin. Tiedät
tämän, se on mangosi, radiosi
näennäistotuus lapossa, mutta me olemme kone
tulitamme edustajiamme nektarilla, ja maisemilla.

Suomennos Marianna Kurtto



English:
DAMAGED GOOD
(from Cut from the Rushes)

In the clearing smoke scours
the photographs, hiding the animal
labour which moves insects and their
information all over the face of the earth.

I arrive in kind by light rail
transport rough and undependable, rocking
sideways with a peg of metal to make
it ring eratogenically like spraypaint in a cylinder.
And get my tag up on the boundary stone.

Off the peg on the make, blush to be
at ease among gillyflowers where I toss
suffering to be carried back by animals,
the cabbage moth, the ordinary bee.

Chances start out anthological, and are re-
distributed by rationing: for loss looks better
and is altogether better an ethic.  I am who
ties together the navigation menu
all the compassed interests of Variety
all three corners of the fading earth.

Watch all day the screen in ratio, facing
its light and movement with more affect
and concentration than the branching
face of a lover, as these spaces slip into degrees.
Two move along their loaned specificity
keep an eye on the melancholic
hourglass, poised beside the leftward arrow,
of the machine asking us to wait some more.

We share one hope, and it infuses even
the green-lipped mussel we eat sickly, the curl
of green-fringing kale.  It bolts up the sky
and our assertion that there will be a future
clearing the smoke swings from its rootless peg.
That the blood will root, and take turns
through all the living work done on the earth
to divide and return to us intact.  Ours is
the most abstract, and furthest from the truth.



Po slovensky:
Nadobro zničená

Na čistine dym zoškrabáva
fotografie, ukrývajúce zvieraciu
prácu, čo presúva hmyz a ich
informácie z celého povrchu zeme.

Prichádzam ako výmena v ľahkej električke
transport drsný a nespoľahlivý, hádže
zo strany na stranu s kúskom kovu, až
zvoní vzbudzujúco ako farba v spreji.
A hodiť svoju značku na hraničný kameň.

Štandard šaty, sliedenie, červenám sa, aby
som sa uvoľnila medzi klinčekmi, kde hádžem
bolesť, aby ju priniesli späť zvieratá,
mlynárik kapustový, obyčajná včela.

Začína sa antológiou šancí, sú pre-
rozdelené na prídel: lebo strata vyzerá lepšie
a vo všeobecnosti aj je lepšou etikou. Som to ja,
kto spája dokopy navigačné menu v programe
všetky zmerané záujmy Rozmanitosti
všetky tri kúty tejto blednúcej zeme.

Celý deň sleduj monitor, s daným pomerom, tvár
voči jeho svetlu a pohybu, s väčším zanietením
a sústredenosťou ako vetviacu sa
tvár milenca, keď sa tieto priestory premenia na stupne.
Dvaja sa hýbu v súlade s ich prepožičanou špecifickosťou
nespustia oko z melancholických
presýpacích hodín, vyvážených vedľa ľavej šípky
prístroja žiadajúceho od nás, aby sme ešte počkali.

Máme spoločnú nádej a napája dokonca
aj zelené pery slávok, ktoré choro jeme, kučeru
zelenokvetej kaly. Vystreľuje skrutku do oblohy
s naším odhodlaním, že tam bude nejaká budúcnosť
a vyčistí závany dymu zaveseného voľne,
že krv zapustí korene a bude na rade
vo všetkej živej práci vykonanej na zemi,
aby sa rozdelila a vrátila k nám neporušená. Tá naša je
najabstraktnejšia, najvzdialenejšia od pravdy.

Preložil Ján Gavura

Literarno društvo IA

11. pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2013

11. MEDNARODNA PESNIŠKO-PREVAJALSKA DELAVNICA  ZLATI ČOLN 2013 v Škocjanu na Krasu

ODMEVNOST

Abîme - filmska pesem Robina Parmarja (posneta v Škocjanu)

Abîme from Robin Parmar on Vimeo.

 

PROGRAM

nedelja, 1. september – prihod
19.00 – pozdravna večerja

ponedeljek, 2. spetember
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
15 –  tiskovna konferenca
19.00 – večerja

torek, 3. september
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
14.30 – izlet (Škocjanske jame)
19.00 – večerja

sreda, 4. september
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
15.00 – sprehod po okolici
19.00 – večerja

četrtek, 5. september
9.30 – delavnica
13.00 – kosilo
18.30 – večerja
20.00 – the golden boat reading škocjan

petek, 6. spetember
9.00 – odhod v Ljubljano
11.00 - branje v Trubarjevi hiši literature
12.30 – kosilo
17.00 – odhod iz Ljubljane
20.00 – večerja

sobota, 7. september
9.30 – pogovor o prevajanju poezije
13.00 – kosilo
15.00 – izlet v Tomaj
20.00 – poslovilna večerja

nedelja, 8. september
odhod po zajtrku

 

11. tradicionalna in mednarodno najuglednejša slovenska mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2013 v Škocjanu na Krasu od 1. do 8. septembra 2013

Letošnja tradicionalna 11. mednarodna pesniškoprevajalska delavnica Zlati čoln 2013 bo potekala med 1. in 8. septembrom v Škocjanu na Krasu. Delavnico organizira Literarno društvo IA v sodelovanju s KUD Police Dubove, Turističnim društvom Škocjan, Kulturnim društvom Vilenica, KUD Monitor ZSA, KUD France Prešeren, Regionalno skupnostjo Alpe-Jadran ter z revijami/založbami Apokalipsa, Literatura in Poetikon.
Letošnji povabljenci prihajajo iz 8 držav: Andrej Hočevar, Alenka Jovanovski, Dejan Koban, Tatjana Jamnik, Kristina Hočevar (Slovenija), Fiona Sampson (Velika Britanija), Marianne Kurtto (Finska), Andrea Brady (ZDA), Robin Palmar (Irska), Dinko Telećan (Črna gora), Maciej Melecki (Poljska), Jan in Miroslava Gavura (Slovaška). Jan in Miroslava Gavura bosta poleg Stephena Wattsa (Anglija) in Cristine Vitti (Italija) tudi udeleženca letošnje pesniške rezidence Škocjan 2013. Delavnico bo povezoval Iztok Osojnik. Tudi letos bo tradicionalno izredno uspešna in mednarodno odmevna delavnica kljub poskusom razvrednotenja in oteževanju s strani javnih agencij in še naprej razvijala žive pesniško-prevajalske stike in tako uspešno in učinkovito promovirala in uveljavljala slovensko poezijo na področju svetovnega, evropskega, srednjeevropskega in slovanskega trikotnika, povezovala manjše in večje evropske literature na vzhodu in zahodu, se posvečala soorganiziranju festivalov, simpozijev, srečanj, delavnic, širjenju sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnemu uveljavljanju poezije v izvirnikih in prevodih doma in na tujem. Poskušamo povezovati starejše, mednarodno uveljavljene avtorje-prevajalce z mladimi in perspektivnimi avtorji-prevajalci, ki so se v svoji sredini (generaciji) že uveljavili, in jih lansirati v mednarodni prostor ter tako vzdrževati kontinuiteto mednarodno zanimivih pesnikov in pesnic iz Slovenije. Po drugi strani skrbimo za prevode njihovih del v tuje jezike in neposredne povezave z uveljavljenimi tujimi pesniki in prevajalci, ki so medsebojno tesno povezani in imajo odločilen vpliv, posredno ali neposredno, z literarnimi centri v tujini. S tem pomagamo uveljaviti tudi tiste avtorje, ki so v slovenskem kulturnopolitičnem strogo zamejenem in zadnje čase vse bolj ozkem prostoru zaradi njihovega odrinjenega družbenega statusa in strokovne ignorance neupravičeno marginalizirani, a so za mednarodni prostor pogosto precej bolj interesantni kot že uveljavljeni in lokalno protežirani ustvarjalci. To velja tudi za klasike. Po uspešni uveljavitvi Srečka Kosovela v Veliki Britaniji, ZDA in na Poljskem in Jureta Detele v ZDA bo kmalu sledila nova Kosovelova monografija v hrvaškem jeziku in podobna monografija prevodov pesmi Gregorja Strniše v angleški in italijanski jezik. Naj samo omenimo, da bomo tudi letos vpeljali nekaj za slovenski prostor povsem novih programov in pristopov. A o tem več na samem srečanju. Udeleženci pesniško prevajalske delavnice Zlati čoln bodo svoje delo predstavili v ponedeljek, 2. septembra, ob 15. uri na tiskovni konferenci v Škocjanu pri Divači in na dveh literarnih branjih: 5. septembra ob 20. uri v Škocjanu na Krasu in 6. septembra ob 11. uri v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, ter na spletnih straneh www.ia-zlaticoln.org. Vsi programi so javni. Vstop je prost.

Delavnico so deloma podprli Javna agencija za knjigo RS, Krka, d. d., Regionalni park Škocjanske jame, založba Pighog Press (Velika Britanija), FILI (Finska), gostilna pri Vncku, Literary festival Pulse (Irska), SKD Sežana, Trubarjeva hiša literature, Okarina, d. o. o., Društvo Triglav-Rysy (Poljska).

Zlati Čoln 2010