• The golden boat
• Workshop
• Festivals
• Symposia
• Literary tours
• Gatherings

• gallery
• archive
• financing & partnership
• contact

ENGLISH:
Buddha Considers the Tides

This is the tide’s way, the moon’s silver
Pathway from the seaweed undulating below
To the horizon far out beyond the bay.

And who is to say that it does not rise
To sing its way home through the stars and rest
In the moon’s own embrace? The periwinkle

In its blind openings and closings knows it,
And the crab that angles its way between rocks
Feels it in the touch of the light on its shell.

I hear it in the bubbling calls of nightbirds feeding
Between tide-lines, and something in me expands
To encompass all these inchings. These infinities

NA HRVATSKOM:
Buda promišlja plimu

To je put plime, mjesečev srebrni
Put iz valovitog morskim travama ovijenog dna
sve do horizonta daleko s one strane zaljeva.

I tko može reći da ona ne raste
da bi opjevala svoj put domu preko zvijezda i ostalog
u zajedničkom zagrljaju s mjesecom? Morski puž

sa svojim slijepim otvaranjima i zatvaranjima zna to,
I rak koji traži svoj put između stijena
osjeća je u dodiru svjetla na svom oklopu .

Čujem je u mjehiričastim pokličima noćnih ptica koje se hrane.
između plime i oseke, i nešto u meni nadima se
da bi obuhvatilo sve te stope. Te beskraje.

Prijevod: Darija Žilić

PO SLOVENSKY:
Buddha premýšľa nad príbojom

Toto sú spôsoby príboja: striebristým svitom
osvetlená cestička morských rias sa vinie dole
až k horizontu ďaleko preďaleko za záliv.

A kto môže povedať, že nestúpa,
aby si spievala cestou domov medzi hviezdy,
kým nespočinie v objatí mesiaca? Mušle,

čo sa len slepo otvárajú a zatvárajú, to vedia,
aj krab, čo sa bokom sunie medzi skalami,
to cíti v dotyku svetla na svojom pancieri.

Počujem to v bublavom volaní nočných vtákov
kŕmiacich sa na páse príboja a čosi vo mne sa rozpína,
aby som objal každý kúsoček zeme. Tieto nekonečná.

Do slovenčiny preložil Ján Gavura

V SLOVENŠČINI:
Buda o plimi

Tako se obnaša plima, srebrna steza
mesečine od spodaj valujočih alg
do obzorja daleč zunaj zaliva.

In kdo lahko trdi, da se ne dviga zato,
da ne bi pela na povratku domov med zvezde in si
odpočila v luninem naročju. Obrežni polž

jo dobro pozna, ko se slep odpira in zapira.
In rak, ki se postrani umika med skale
jo čuti v dotiku svetlobe na oklepu.

Zasliši  jo v brbljajočih klicih nočnih ptic, ki se
hranijo v zevi med plimo in oseko, in nekaj v meni se razširi
in postopoma zalije vse te centimetre. Te neskončnosti

Prevedel Iztok Osojnik

Buda razmišlja o plimovanju

To je pot plime, lunina srebrna
stezica iz alg in trave, ki valovijo pod njo
proti obzorju daleč onkraj zaliva.

In kdo sme reči, da se ne dviga,
da bi si zapela pot domov skozi zvezde in počitek
v objemu lune? Breženka

v svojih slepih začetkih in koncih to ve
in rakovica, ki si ribari pot med čermi,
to čuti v dotiku svetlobe na svojem oklepu.

To slišim v kipečih klicih nočnih ptic, ki se hranijo
med stikom struj, in nekaj v meni se razširi,
da bi zajelo vse te premike. Te brezmejnosti

Prevedla Tatjana Jamnik

ENGLISH:
After Love
        for Fíona

The cockle relaxes its grip. Small creatures,
like nerves on the estuary of our bodies,
settle again, and discover once more
their oozing world, as the tide recedes.

The frantic seaweed, stilled now,
only half regrets the small rivulets
still trickling, unpractised, towards the sea.
The small salt-grassed islands can forget

the surge and swell that joined them
and go back to just being islands,
for the time being, and the space being,
to ring and ring and ring in silence.

A lark is climbing through octaves of the sky
to celebrate us, high and dry.

V SLOVENŠČINI:
Po ljubezni
              Za Fiono

Školjka je popustila svoj stisk. Drobna bitja
kot živčni končiči v ustju naših teles,
spet posedejo, in znova razodenejo
svoj blaten svet, ko plima odteče.

Opletajoče alge, zdaj pomirjene,
samo na pol žalujejo med drobnimi potočki,
ki še vedno brez reda curljajo nazaj v morje.
Otočki pomečkane trave lahko zdaj pozabijo

na valove in zibanje, ki jih je spletlo
in so lahko spet samo otoki,
vsaj za nekaj časa in na določenem kraju,
v krogih in krogih in krogih v tišini.

Škrjanec se dviga v oktave neba
in nas slavi, visoko na bregu in suhe.

Prevedel Iztok Osojnik

Po ljubezni
      za Fíono

Školjka sprosti svoj prijem. Majhna bitja,
kakor živčni končiči v ustju najinih teles,
se spet naseljujejo, in ko se plima umakne,
ponovno odkrijejo svoj curljajoči svet.

Razburjeno morsko rastlinje, zdaj pomirjeno,
samo napol obžaluje majhne potočke,
ki še vedno nevešče curljajo proti morju.
S solno travo poraščeni otočki lahko pozabijo

visoke valove in razburkanost, ki so se jim pridružili,
in spet postanejo zgolj otoki,
zavoljo časa, zavoljo prostora,
da bi zvonili in zvonili in zvonili v tišini.

Škrjanec se dviga skozi oktave neba,
da bi nas slavil, visoko in suho.

Prevedla Tatjana Jamnik

GAELIGE:
Freagra  Scéine Ar Aimhirghin

Más tusa gaoth na mara
 Is mé an fharraige om shearradh féin faoid leoithne
Más tonn díleann thú
 Is sliogán folamh mé ag tnúth led theacht
Más tú gáir na stoirme
 Is mé lapadaíl na taoide i mbrothall nóna
Más damh seacht mbeann thú
 Tiocfad go mánla chugat ar aiteann
Más seabhac thú ar an bhfaill
 Beannód thú le liricí fuiseogacha
Más deoir drúchta faoin ngréin thú
Brúfad féar na maidne leat
Más tú is áille a fhásann
 Bláthód leat bliain ar bhliain
Más torc ar mire thú
 Cuirfead geasa gháire ar na fiacla fada agat
Más bradán thú sa linn
 Meallfad cuileoga ina gcéadta chugat
Más loch ar mhá thú
 Raghad go tóin poill ionat
Más tú rún na héigse
 Mise na naoi mBéithe agat
Má bhíonn faobhar ort chun troda
 Cuirfead ceangal na ceanúlachta ort
Má bhíonn tinfeadh á adhaint sa cheann agat
 Séidfead síol na tine duit

Tá fhios ag mo chroí istigh cé réitigh an bealach dom,
Cé ba réalt eolais, cé bhronn grian agus gealach orm,
Is in ainneoin na gcloch seo, agus an solas ag dul in éag,
Mairfead scáth ar scáth leat, focal ar fhocal leis an ngaoth.

   21 Nollaig 1999, ag uaigh Scéine

ENGLISH:
Scéine’s Reply To Amergin

If you are the wind on the sea
 I am the water tingling under your breeze.
If you are a wave in flood
 I am an empty shell dreaming of your coming.
If you are the roar of a storm
 I am the tide lapping in the noon heat.
If you are the stag of seven horns
 I will pick my way to you gracefully through furze.
If you are a hawk on the cliff
 I will bless you with lyrics of larksong.
If you are a dewdrop in the sun
 I will bruise the morning grass with you.
If you are the fairest of flowers
 I will blossom year upon year with you.
If you are a maddened boar
 I will charm your tusks into laughter.
If you are a salmon in the pool
 I will lure infinities of insects to you.
If you are a lake in the plain
 I will plumb your very depths.
If you are the essence of poetry
 I am all of your muses.
If you are edging towards a fight
 I will bewitch you to bluntness.
If you are kindling inspiration in the mind
 I will blow on the seed of the fire for you.

I know in my heart who made the way smooth for me,
Was a star of knowledge for me, gave the sun and moon to me,
And though the stones close in, and light moves towards its end,
We will shadow one another, word for word with the wind.
     
    21 December 1999, at the grave of Scéine 

NIHONGO:
アメルギンによせるシュケーネの返歌
                  パディー・ブッシュ（訳　新井高子）

あなたが海の風ならば、
　　　わたしはあなたのそよぎに揺らめいている水です
あなたが溢れる波ならば、
　　　わたしは打ち寄せてくるのを待っている貝殻です
あなたが嵐のどよめきなら、
　　　わたしは真昼に満ちてくる潮
あなたが七本の角をもつ鹿ならば、
　　　わたしはハリエニシダの木の間からそっと会いにゆくでしょう
あなたが崖にとまった鷹ならば、
　　　わたしは雲雀の唄に気持ちをのせ、あなたを言祝ぐことでしょう
あなたが日射しをうけた朝靄なら、
　　　わたしはそのしずくで芝生を撫でることでしょう
あなたがもっとも美しい花ならば、
　　　わたしは来る年、来る年に、あなたといっしょに咲くでしょう
あなたが怒り狂った雄豚なら、
　　　わたしはその牙に笑いの魔法をかけるでしょう
あなたが川の淵に棲む鮭ならば、
　　　わたしは無数の虫をあなたの口へおびき寄せます
あなたが平原の湖なら、
　　　わたしはその深みまで、まっすぐ降りてゆくでしょう
あなたが詩の本質なら、
　　　わたしはあなたのミューズたちのすべて
あなたが荒立って戦をしようとしているなら、
　　　わたしは諌めるため、呪文をかけることでしょう
あなたが心に霊感を燃やしたいなら
　　　わたしはあなたのため、種火に息を吹きかけるでしょう

わたしはよくわかっているのです、わたしのために道を開いてくれるのは誰か、
わたしのための知恵の星は誰か、わたしに太陽と月をくれるのは誰か、
石たちに囲まれても、日の光が暮れても
わたしたちはお互いを影で覆い合うでしょう、風とともにささやき合いながら

                                         一九九九年一二月二一日、シュケーネの墓前にて

訳注）アレルギンは、詩と戦いに関わるアイルランド神話の英雄。シュケーネはその妻。
　　　彼女の墓とされる遺跡は、巨石を連ねて作られている。

Nihongo-yaku: Takako Arai

PO SLOVENSKY:
Škénina odpoveď Amerginovi

Ak ty si vietor na mori
 Ja budem vodou rozochvenou tvojím vánkom.
Ak ty si vlnou v prívale
 Ja budem prázdnou ulitou a snívať o tvojom príchode.
Ak ty si burácaním búrky
 Ja budem hladinou špliechajúcou za poludňajšej páľavy.
Ak ty si jeleň so sedmoradým parožím
 Ja ti vďačne skrížim cestu v borievčej húštine.
Ak ty si jastrab na útese
 Ja ťa poteším hláskami slávičej piesne.
Ak ty si kvapka rosy na slnci
 Ja ťa zatlačím do listu trávy.
Ak ty si najkrajší z kvetov
 Ja s tebou rozkvitnem rok čo rok.
Ak ty si rozzúrený kanec
 Ja na tvojich kloch vyčarím úsmev.
Ak ty si losos v hlbine rieky
 Ja ti prilákam roje hmyzu na pokrm.
Ak ty si jazerom na planine
 Ja zmeriam tvoje najhlbšie miesta.
 Ak ty si chvenie medzi veršami básne
 Ja budem stelesnením všetkých múz.
Ak ti je srdce na ostrí noža
 Ja ti pričarujem otupenie krvi.
Ak ty si iskrou zapaľujúcou myseľ
 Ja fuknem do uhlíkov tvojej pahreby.

V srdci viem, že ten, kto mi urovnal cestu,
bol pre mňa hviezdou poznania, dal mi slnce a mesiac,
a hoci ma kamene obkľučujú a svetlo sa chýli ku koncu,
budeme si navzájom ako také tiene, ako slovo slovu vo vetre.

Do slovenčiny preložil Ján Gavura

V SLOVENŠČINI:
Sceinein odgovor Amerginu

Če si ti veter na morju,
 sem jaz voda, ki drhti pod tvojim pišem.
Če si ti plimski val,
 sem jaz školjka, ki sanja o tvojem povratku.
Če si ti divjanje viharja,
 sem jaz oseka, ki valovi v opoldanski vročini.
Če si ti jelen s sedmimi rogovi,
 bom ja poiskal ljubko pot skozi trnje.
Če si ti sokol na pečini,
 te bom jaz blagoslovil z besedilom škrjančkove pesmi.
Če si ti kaplja rose v sončnem žarku,
 bom jaz s tabo nabrusil jutranjo travo.
Če si ti najsvetlejša od cvetlic,
 se bom jaz leto za letom vedno znova razcvetel ob tebi.
Če si ti podivjan merjasec,
 bom jaz začaral tvoje čekane v nasmeh.
Če si ti losos v bazenu,
 bom jaz k tebi zvabil neskončne žuželke.
Če si ti jezero na planjavi,
 bom jaz zmeril tvoje največje globine.
Če si ti srž poezije, 
 sem jaz vsi tvoji navdihi.
Če se bližaš spopadu,
 te bom uročil s surovostjo.
Če si ti razvnet navdih v mišljenju,
 bom jaz vate vdihnil plameneče seme.

V srcu vem, kdo je zravnal pot pred menoj,
kdo je bil moja zvezda modrosti, kdo mi je dal mesec in sonce,
in čeprav se bližajo kamni in se luč počasi sklanja h koncu,
bova drug drugega besedo za besedo osenčila z vetrom.

                                                        21. decembra, na Sceinem grobu

Prevedel Iztok Osojnik

 

Scéinin odgovor Amerginu

Če si ti morski veter,
 sem jaz voda, ki trepeče pod tvojo sapo.
Če si ti deroči val,
 sem jaz prazna školjka, ki sanja o tvojem prihodu.
Če si ti rohnenje viharja,
 sem jaz plima, ki narašča v opoldanski vročini.
Če si jelen s sedmerimi rogovi,
 si bom skoz hrgovec lahkotno utrla pot k tebi.
Če si jastreb na pečini,
 te bom blagoslovila s pesmijo škrjanca.
Če si kapljica rose na soncu,
 bom s teboj otrla jutranjo travo.
Če si najlepša roža,
 se bom vsako leto znova razcvetala s teboj.
Če si merjasec podivjan,
 ti bom čekane uročila v smeh.
Če si losos v tolmunu,
ti bom prignala ničkoliko mrčesa.
Če si jezero na ravnici,
 bom izmerila tvoje globine.
Če si bistvo poezije,
 sem vse tvoje muze.
Če rad bi meč nabrusil,
z urokom te bom pomirila.
Če ti v mislih tli navdih,
 zate razpihala bom plamen.
 
V sebi vem, kdo mi je pot zgladil,
sonce in luno dal, bil k znanju moj vodnik.
Čeprav se zgrinja kamenje in bliža se tema,
sledila si bova v besedah, v vetru zapisana.

Prevedel Matej Krajnc

 

Scéinin odgovor Aimhirghinu

Če si ti veter na morju,
 sem jaz voda, ki žubori pod tvojo sapo.
Če si val v poplavi,
 sem prazna školjka, ki sanja o tvojem prihodu.
Če si tuljenje viharja,
 sem plima, ki pljuska v opoldanski vročini.
Če si jelen sedmerak,
 se bom k tebi elegantno namenila skozi bodičevje.
Če si sokol na pečini,
 te bom blagoslovila s škrjančevo pesmijo.
Če si kaplja rose v soncu,
 bom s teboj ranila jutranjo travo.
Če si najlepša roža,
 bom s teboj cvetela iz leta v leto.
Če si podivjan merjasec,
 bom tvoje čekane uročila v smeh.
Če si losos v tolmunu,
 bom k tebi zvabila roj žuželk.
Če si jezero na ravnini,
 bom izmerila tvojo globino.
Če si bistvo poezije,
 sem vse tvoje muze.
Če se pripravljaš na boj,
 bom začarala tvojo surovost.
Če si navdih, ki se razvnema v glavi,
 bom zate razpihala semena ognja.

V srcu vem, kdo je zame zgladil pot,
je bil zame zvezda znanja, mi je dal sonce in luno,
in čeprav se kamni zapirajo in svetloba pojenjuje,
bova sledila drug drugemu, dobesedno z vetrom.
     
    21. decembra 1999, na Scéininem grobu

Iz angleščine prevedla Tatjana Jamnik

 

ENGLISH:
The Long Dance of Thulo Sybaru
     
Hoard this: the sheen of stars and moon over mountains,
As it was and as it will be, here, at the present time.

The name of the village also, hoard it, seeing that
The Long Dance is how it translates, and, look,

See the long stretch of mountains, step
After step linked in a snowy stateliness,

The reel of stars knocking frosty sparks
From the huge floor of the sky above,

And her own ring encircling the moon,
Farm terraces stepping it out under the light.

Hoard all of all of this, and hoard also
The memory of the wedding that welcomed you

Into its own long celebratory dance, when you chanced
By these parts for the first time last year,

And the memory of the young couple anointed
With butter, for prosperity, all through the day.

Hoard this, and hoard the monks chanting, this afternoon,
Sutras for the quiescence of the soul of the newly dead.

While, in the porch, the young lama traced for us
The wheel of life that flowered by the monastery door.

Traced, especially, those hells whose blacknesses,
In our own deceiving, we conjure from the light.

Hoard, my treasured one, the dawn of each present day
On the darkness you made of the light within yourself.

Hoard your own brightness for the rest of the days of your life,
And the long dance, unbroken, to the very borders of time.

V SLOVENŠČINI:
Dolg ples Thulo Sybaruja

Zapomni si sij zvezd in meseca po gorah,
kakor je bilo in kakor je v tem trenutku.

Vtisni si v spomin ime vasi, zdaj, ko veš,
da se v prevodu pomeni Dolg ples. In poglej,

poglej si dolgo verigo gora, stopnico
za stopnico zasneženega dostojanstva,

vreteno zvezd, ki prši pomrznjene iskre
s širnega nadstropja neba nad glavo,

njegov prstan kroži okoli meseca,
njivske terase plešejo v njegovi svetlobi.

Neguj, zapomni si vse to, celoto, spomni se
poroke in njene dobrodošlice

z dolgim pozdravnim plesom, na katerega si lani
po naključju naletel v tem delu dežele,

pomni mladoporočenca, ves dan namazana
z maslom za uspešno življenje.
Ohrani v spominu menihe, ki so recitirali
sutre za spokoj duše ravnokar umrlih.

Zunaj na verandi je mlad lama zaman iskal
kolo življenja, ki je cvetelo ob vhodu samostan

zavajajoč samega sebe v sledi peklenskih muk,
njihove črne slepote, ki jo stkemo iz svetlobe.

Ljubi moj, ohrani v spominu zoro današnjega dne
na mračnem ozadju, vzklilem iz luči globoko v sebi.

Ohrani bistrino vse dni do konca življenja,
in dolgo pleši, neprekinjeno, do samih meja časa.

Prevedel Iztok Osojnik

Dolgi ples Thulo Syabru
     
To nosi v srcu: soj zvezd in lune preko hribov,
kakršen je bil in kakršen bo, tukaj, v sedanjosti.

In tudi ime vasi, nosi ga v srcu in vedi, da
se prevaja kot Dolgi ples, in poglej,

zaglej dolgi razpon hribov, korak
za korakom povezanih v snežnem veličastju,

tuljavo zvezd, ki krešejo hladne iskre
iz ogromnih tal neba tam zgoraj,

in prstan, ki obkroža luno,
posestvo terasira korak ven pod svetlobo.

Vse to nosi v srcu in v srcu nosi tudi
spomin na poroko, ki te je sprejela

v svoj dolgi slavilni ples, ko si lani
prvič tvegal v teh predelih,

in spomin na mladi par, namazan
z maslom, za blagostanje, ves dan.

To nosi v srcu in nosi v srcu menihe, ki to popoldne
prepevajo sutre za mirovanje duš nedavno umrlih.

Medtem ko je na verandi mlada lama za nas zasledovala
kolo življenja, ki je cvetelo ob samostanskih vratih.

Zasledovala zlasti tiste pekle, katerih črnino,
kot se nam zdi, zaklinjamo iz svetlobe.

V srcu nosi, ljubi moj, zarjo vsakega sedanjega dne
proti temi, ki si jo napravil iz svetlobe v sebi.

V srcu nosi svojo svetlost do konca svojih dni
in dolgi ples, nepokvarjen, do skrajnih meja časa.

Prevedla Tatjana Jamnik

ENGLISH:
Swing
 for Prashant Timalsina

Everybody’s feet, they say, should leave the earth
During Dashain, and walk the air like the kites
That spool themselves all over the expectant sky.

And so, as goats were brought in droves from hills,
And buses, packed above and beyond all reason,
Swayed their ludicrous way towards villages

All over Nepal, enormous arches of bamboo
Rose and bowed to be tied in graceful support
Of the festival swings built in every village.

In Chaudaridara, inadequate with a camera,
I sat in awe-struck envy of the young
Cavorting in sprung rhythm above my head.

You want play swing? you asked at the high
Point of every arc inscribing the waiting sky,
And I drew back with a timid, earthbound

No, I’m too old. Children and the cool teens
Eyeing one another laughed. But for this week,
You persisted, old man also can play swing.

And the gods know I did – the camera has the proof –
While my legs, amazed at themselves, lifted
And pointed towards the light on distant hills.

I give these words to you as tikka, in gratitude
For your seven-years-old wisdom, dear Prashant,
Who taught me how to walk the air again.

V SLOVENŠČINI:
Gugalnica
    za Prashant Timalsino

Podplati vseh ljudi bi se morali dvigniti nad zemljo
med praznikom Dashaina, odkorakati v zrak kakor papirnati zmaji,
ki jih spuščajo na vrvici po pričakovanem nebu.

Z bregov so pripeljali kozje črede,
na visoko onkraj vsake pameti preobloženem avtobusu,
so se pozibavali po komični cesti proti vasem.

Povsod po Nepalu so se dvignili ogromni oboki
iz bambusa in se ubogljivo sklonili, da jih zvežejo v
praznične gugalnice po vseh vaseh.

V Chaudaridari z nemočnim fotoaparatom v rokah,
sem občudujoče in poln zavisti opazoval zibajoče
mladince v gibkem ritmu nad svojo glavo.

Bi se rad zazibal na gugalnici? si se vprašal
na vrhu nihajev, ki so pokazali pričakujoče nebo,
in se spustil nazaj z boječim, zemeljskim odgovorom

Ne, prestar sem. Otroci in pogumni najstniki
so se spogledali in smejali. Toda ta teden,
si vztrajal, se ostareli možak vseeno lahko zaziba na gugalnici.

Bogovi vedo, da sem se – dokaz tiči v mojem fotoaparatu –
in moje noge, presenečene nad samimi seboj so se
iztegnile proti svetlobi oddaljenih hribov.

Te besede ti podarjam kot tikka, iz hvaležnosti
za tvojo modrost sedemletnika, dragi Prashant,
ko si me naučil spet se sprehoditi po zraku.

Prevedel Iztok Osojnik

The 10th Golden Boat Poetry Translation Workshop 2012

Bogdan Macarol: Kosovel postaja svetovni pesnik (Primorske novice, 1. 9. 2012)

 

The 10th International Golden Boat Translation Workshop 2012

 

This year's traditional The 10th Golden Boat International Poetry Translation Workshop 2012 will be held from 26th August to 2nd September at Škocjan in the Karst and Ljubljana. This year's guests come from 10 countries: Darija Žilić (Croatia), Will Root (USA), Emilio Coco (Italy), Takako Arai (Japan), Paddy Bushe (Ireland), Martin Warmuz (Poland), Tatjana Jamnik, Gašper Torkar, Gašper Malej, Dejan Koban, Lenka and Matej Kranjc (all Slovenia), Jan Gavura, Miroslava Gavurová (Slovakia), and Henning H. Bergsvig (Norway).
The workshop will be led by Iztok Osojnik. Like every year, in addition to mutual translation, the workshop shall be dedicated to the conservation of live contacts in the Western European, Central European and Slavic triangle, linking small and large European and world literatures in the East and West, co-organizing festivals, symposia, meetings, workshops, dissemination of a modern literary hub in Škocjan and international recognition of poetry in the originals and translations in Slovenia and abroad. Following the successful implementation of Kosovel in the UK and the USA this year, followed by a new monograph of Kosovel in Polish language (KUD Police Dubová and Instytut Mikołowski) and international recognition of Slovenian new wave classics (Gregor Strniša, Jure Detela). Participants of the Golden Boat shall present their work at two literary readings: 30th August, 20:00, in Škocjan in the Karst and 31th August, 19:00 in Trubar's House of Literature in Ljubljana, and on website www.ia-zlaticoln.org. All programs are public. No entrance fee.

The Golden Boat Workshop is organized by the Literary Association of IA in collaboration with Cultural-Artistic Association of Polica Dubova, Tourist Association Škocjan, Cultural Association Vilenica, Monitor ZSA, KUD France Prešeren, Regional Community Alps-Adriatic and journals / publishing houses Društvo Apokalipsa and Monitor.

The workshop is supported by Slovenian Book Agency, Krka, d. d., Škocjan Caves Park, Meiji University (Japan), FILI (Finland), Pri Vncku Inn,  Pulse / Cuisle Festival Limerick (Ireland), SKD Sežana, Trubar House of Literature, Okarina, d. o. o., Triglav-Rysy Association (Poland), Sampark Publishing House (New Delhi-London).

PROGRAMME

Sunday, 26th August - arrivals
19:00 – Welcome dinner

Monday, 27th August
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
19:00 – Dinner

Tuesday, 28th August
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
14:30 – Excursion (Škocjan Caves)
19:00 – Dinner

Wednesday, 29th  August
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
15:00 – Walking excursion
19:00 – Dinner

Thursday, 30th August
9:30 – Working session
13:00 – Lunch
18:30 – Dinner
20:00 – The Golden Boat reading Škocjan

Friday, 31st August
9:30 – Working session
12:30 – Lunch
14:00 – Departure for Ljubljana
19:30 – The Golden Boat Reading at the
 Trubarjeva hiša literature (Trubar’s House of Literature) in Ljubljana

Saturday, 1st September
9:30 – Session on translating poetry
13:00 – Lunch
15:00 – Excursion to Tomaj
20:00 – Farewell Dinner

Sunday, 2th September
Departure after breakfast