Italija, 1966
Italija. Rojen 1966 v Ludwigsburgu (Zahodna Nemčija). Dela kot novinar tednika Slovencev v Videmski pokrajini Novi Matajur, od leta 2002 je predsednik kulturnega društva iz Čedada. Od leta 1996 v okviru festivala Stazione di Topolò/Postaja Topolove organizira literarna branja pod naslovom Voci della sala d'aspetto/Glasovi iz čakalnice. Leta 1999 je soustanovil pesniško prevajalsko delavnico Različni jeziki/Linguaggi di-versi. Objavil je 6 knjig poezije, nazadnje Mardeisargassi (Moby dick, Faenza, 2004) in Quiebra-Canto (Lealon, Colombia, 2004). V italijanščino je prevedel večino slovenskih pesnikov mlajše srednje generacije ter jih objavil bodisi v antologijah bodisi v samostojnih zbirkah.
LE PAROLE NASCONO GIÀ SPORCHE
io pensavo avessero un loro candore
e che nel pensiero il feto
trovasse il tempo di liberarsi dalle scorie
le parole invece così non ci riunificano
in ciò che è – io non sono io e altro
non è altro – ma un conglomerato di io.
Io ero convinto che nel pensiero le parole
ritrovassero quel senso perduto delle cose
che oggi sta in una ciminiera fatta barcollare
(le microcariche non fanno esplodere
non qui – qui si cade di lato – pesantemente)
o nelle immagini di barche con uomini
alla deriva. La nostra vita quotidiana
è fatta di parole che nascono calpestate
prese a manganellate e violentate. Per
questo io speravo che almeno l’origine
avesse una discordanza con la fine.
Che le parole nascessero guardando la porta
di casa aprirsi o le mani timide di una figlia
o un pomeriggio fumoso davanti
alla finestra e al dil là l’acquazzone
e le parole sentite gridare dentro
mentre lei condisce l’insalata
ed un sospiro si mescola con l’aceto
quelle parole io avrei voluto conservassero
una loro purezza – qualcosa che le avrebbe
preservate dalla ruggine e dalla mestizia.
Ma le parole oggi nascono ossidate
raccontano cosí la melma di questo tempo
il sacro distacco da ogni dovere
la ragione che non pretende ragione d’essere
le claudicanti verità degli avvoltoi
il dolce abbandono che ci aspetta.
MARGINALIA
CADERE E CADERE...
Cadere e cadere
e non provare alcuna sensazione
il tempo di reazione dipende dalla velocità
ma la velocità non dipende dallo sbattere d’ali
cadere – al telegiornale con un comunicato
sottolineeranno le infinitesimali differenze
tra il volto triste del giocatore di borsa
ed il volto del lavavetri che attende all’incrocio
cadere mentre una miriade di dati
ci danno davvero piccole speranze di sopravvivenza
forse appena il nostro lato metafisico
forse la pena di riappropriarci delle nostre coscienze.
V slovenščini:
PADATI, PADATI ...
Padati in padati
brez kakršnihkoli občutkov
čas reakcije je odvisen od hitrosti
a hitrost ni odvisna od letenja
padati – TV-poročila v tvojem sporočanju
podčrtovati malenkostno majhne razlike
med žalobnim obrazom igralca na borzi
in obrazom pomivalca šip na križišču
padati medtem ko številčni podatki
dajejo zelo malo možnosti za preživetje
morda le za naš metafizični del
morda – če si povrnemo našo zavest.
(Prevedla Michele Obit & Jani Kovačič)
PADATI, PADATI ...
Padati in padati
brez občutkov
odziv je odvisen od hitrosti
čeprav hitrost ni odvisna od padanja
padati – v sporočilu v časopisu podčrtajo
malenkostne razlike
med žalostnim obrazom borznega špekulanta
in obrazom čistilca vetrobranskih stekel na križišču
padati med množico podatkov
ki ne obljubljajo veliko možnosti za preživetje
z izjemo morda našega metafizičnega bitja
če se bomo potrudili in se spet dokopali do svoje zavesti
(Prevedla Michele Obit & Iztok Osojnik)
RACCONTANO: CHE IL TEATRO ...
Raccontano: che il teatro è bello
(si trova in una non ben definita città
moldava) ma se ti viene da andare a pisciare
ed apri la porta del gabinetto
ti ritrovi all’aperto – alcune buche
una di seguito all’altra
e te la sogni la privacy
– puoi solo fare centro oppure no
non fa grande differenza – ma sai come scorre
il dibattito là fuori sulla crisi del grano
discutono e poi ridono in piedi o seduti
– ma sai che musica – che gran bel concerto.
In English:
THEY SAY THAT THE THEATRE...
They say that the theatre is beautiful
(in some Moldavian
town) but if you have to go to piss
and you open the toilet door
you find yourself outside – a few holes
beside each other and no
hope of privacy
– you can hit or miss, it makes
no difference – but you can find out
the details of the wheat crisis that they're
discussing out there, squatting or standing up
– and what beautiful music – what a tremendous concert
(Transladed by Michele Obit & David Brooks)
V slovenščini:
PRAVIJO: KAKO JE GLEDALIŠČE …
Pravijo: kako je gledališče lepo
(v nekem mestu
moldavskem) ko pa moraš scat
in odpreš straniščna vrata
se znajdeš zunaj – malo lukenj
ena za drugo in ni
nobene zasebnosti ni, ki drži
– lahko samo zadeneš v polno ali pač ne
ni velikih razlik – veš kako teče
razprava tam zunaj o pšenični krizi
razpravljajo in se pokonci ali sedé smejejo
– kakšna glasba je to veš – kakšen lep koncert.
(Prevedla Michele Obit & Jani Kovačič)
PRIPOVEDUJEJO: DA JE GLEDALIŠČE …
Pripovedujejo: da je gledališče lepo
(nahaja se v enem izmed mest
v Moldaviji), toda če moraš nenadoma
na malo potrebo in odpreš vrata stranišča,
stopiš na prosto – nekaj jam
druga za drugo
zaman bi se nadejal zasebnosti
odtočiš lahko vanje ali pa tudi ne
ni dosti razlike – lahko pa izveš vse
o krizi s pšenico, o kateri, stoje ali čepeč
razpravljajo in se glasno smejejo –
ampak kakšna glasba – kakšen izreden koncert
(Prevedla Michele Obit & Iztok Osojnik)
SREČKO …
Srečko separatista federalista autonomista
se vivesse oggi se vivesse probabilmente
morirebbe come Feltrinelli è morto – immolato
sul sacro traliccio elettrico
dicono non abbia avuto abbastanza tempo
(quanto tempo abbiamo invece noi
e come lo utilizziamo) e abbastanza notti
– fredde notti sotto i grandi ciliegi
Srečko integralista dogmatico voce inconsulta
se vivesse oggi probabilmente scriverebbe
solo poche righe – parole commemorative
per questo mondo misericordioso.
Hrvatski:
SREČKO …
Srečko separatist federalist autonomist
da živi danas vjerojatno bi umro
kao što je preminuo Feltrinelli – žrtvovan
na svetom električnom stupu
kažu da nije imao dovoljno vremena
(a koliko vremena imamo mi
i kako ga koristimo) dovoljno noći
- studene noći pod velikim trešnjama
Srečko integralist dogmatski nepromišljeni glas
da živi danas vjerojatno bi napisao
svega nekoliko sithova – komemorativne riječi
tom milostivom svijetu.
(Prevela Ksenija Premur)
In English:
SREČKO...
Srečko a separatist federalist autonomist
were he alive today would probably have died
like Feltrinelli died – sacrificed
on the sacred electricity tower
they say he didn't have enough time
(how much time have we got
and how to use it) enough nights
– cold nights under big cherry trees
Srečko integralist dogmatic an ill-reflected voice
were he alive today would probably have written
only a few lines – commemorative words
for this miserable world
(Translated by Michele Obit & David Brooks)
V slovenščini:
SREČKO …
Srečko separatist federalist avtonomist
ko bi danes živel bi verjetno umrl
kot je umrl Feltrinelli – žrtovan
na svetem električnem jamboru
pravijo, da ni imel zadosti časa
(koliko časa imamo mi
in kako ga trošimo) dosti je noči
– mrzle noči pod velikimi češnjami
Srečko integralist dogmatičen nepremišljen glas
ko bi danes živel bi verjetno napisal
čisto malo vrstic – besede v spomin
temu svetu usmiljenja.
(Prevedla Michele Obit & Jani Kovačič)
SREČKO …
Srečko separatist federalist avtonomist
če bi danes živel bi verjetno umrl
kot Fetrinelli – žrtvovan
na svetem električnem stebru
Govorijo da ni imel dovolj časa
(koliko časa pa imamo mi in
kako ga izkoristimo) niti dovolj noči –
mrzlih noči pod košato češnjo
Srečko integralist dogmatičen nepremišljen glas
če bi danes živel verjetno ne bi veliko
napisal – le nekaj besed v spomin
tega usmiljenja vrednega sveta
(Prevedla Michele Obit & Iztok Osojnik)
RIMANE LÌ A VEDERE...
Rimane lì a vedere come costruiscono
le case in una qualsiasi periferia – le chiamano
zone-cuscinetto – chilometri distesi
ad un passo dai monti e dalle
nuvole. Rimane ad osservare la ripetizione
quasi ossessiva di un paesaggio
– non carne secca e frutta agli
angoli – non la bella Juanita
che si asciuga il sudore con le pietre
e ringrazia – l’ossequio e le case
ed il mondo che circola nei cavi
e fuori la strada piatta e l’orizzonte.
V slovenščini:
VIDI KAKO …
Vidi kako gradijo hiše
v enem od milijonov predmestij – kličejo jih
tamponske cone – stegnjeni kilometri
tam blizu pri gorah in oblakih
Vidi kako vse to se ponavlja
nekakšna obsesivna ponovitev pokrajine
– ne kot suho meso in sadje
po cestnih vogalih – ne kot lepa Juanita
ki suši pot s kamni
zahvaljujoč – vidi hiše
in svet ki kroži po žicah
a zunaj ravna črta in obzorje.
(Prevedla Michele Obit & Jani Kovačič)
OBSTAL JE DA SI OGLEDA …
Obstal je da si ogleda kako gradijo hiše
v enem od številnih predmestij ki
jim pravijo tamponske cone – razvlečeni kilometri
v bližini gora in oblakov.
Opazuje skoraj moreče
ponavljajočo se pokrajino –
tu ni suhega mesa in sadja
na vogalih – niti lepe Juanite
ki si pot otira s kamnom in
se zahvali – opazuje hiše
in svet ki obkroža žice napeljave
in zunaj ravno cesto in obzorje.
(Prevedla Michele Obit & Iztok Osojnik)
5
“No pise la grama, ni los poetas”
e non calpestate – ma il cartello
non lo dice – nemmeno la fresca convinzione
che l’immigrazione sia un affare anche
per le pompe funebri siciliane – e che i rom
in qualche quartiere degradato di qualche città
facciano più paura della polvere d’amianto.
Non calpestate il bisogno di sentirvi
razza umana – carne fresca –
sei operai morti travolti dalla melma
per i quali non servono più – le parole.
Non calpestate l’erba, e nemmeno i poeti.
6
Massacrate quindi gli indigeni del Perù
e prendetevi i loro dividendi – alle grida
rispondete con spari ben più rumorosi –
un libero commercio di sangue e pietà
e di dolci mani nude – altre che arrestano
e arrastrano – figlie di un secolo velenoso –
di un mondo primo che a colazione
mangia petrolio silenzio e scabbia
poi alla sera vomita tumulti di carne
e dorme senza requie e sogna
lo stupore del giorno. Non mi serve
così saggia tanta rabbia...
7
Alcune immagini ed un forte vento
di persone che al di qua e
al di là di un muro (che non si vede)
raccolgono le proprie cose
sembra abbiano voglia di passare oltre
camminano oltre ma stanno ferme
– sulla spiaggia un carro tirato
da un cavallo che nitrisce salsedine
e cumuli di terra di Palestina
rimangono schiacciati dai piedi pesanti
con quegli sguardi vuoti che non incontrano
alcun orizzonte da sognare – e un forte vento.
8
(LE PIOGGE FUTURE)
Arriveranno e noi barricati
lo sguardo
a desiderare ampiezza
noi ed il senso
che diamo alle cose
alla famiglia
allo stare bene
al lavoro
a ciò che mangiamo
ma anche alla sopravvivenza
alla distruzione
al fascismo
noi non abituati
a percorrere vie nuove
ma garanti
di un potere vecchio
assoluto
nelle sue cancerogene
infinite forme
noi immemori
tutt’altro che solidali
il nero fa paura
senza preavviso arriveranno
chiuderemo le porte
distrattamente
le teniamo sempre chiuse.
(Film s prevajalske delavnice Zlati čoln 2009 je posnela in režirala Hana Kovač.)
ponedeljek, 7. september: Prihod
19.00 – Večerja
torek, 8. september
10.00 – začetek delavnice
13.30 – kosilo
15.30 – delavnica
19.00 – večerja
sreda, 9. september
9.30 – delavnica
13.30 – kosilo
15.30 – delavnica
17.30 – izlet (Škocjanske jame)
19.00 – večerja
četrtek, 10. september
9.30 – delavnica
13.30 – kosilo
15.30 – delavnica
19.00 – Branje Zlati čoln v Škocjanu
petek, 11. september
9.30 – delavnica
13.30 – kosilo
15.30 – izlet v Ljubljano
20.00 – branje Zlati čoln v Cankarjevem domu
sobota, 12. september
9.30 – delavnica
13.30 – kosilo
15.30 – izlet v bližnjo okolico
19.00 – večerja
nedelja, 13. september
odhod po zajtrku/med dnevom